Karl Marx
»Da bi utrla pot rešitvi socialnega vprašanja, zahteva nemška delavska stranka ustanovitev produktivnih zadrug z državno pomočjo in pod demokratično kontrolo delovnega ljudstva. Za industrijo in kmetijstvo je treba priklicati v življenje produktivne zadruge v takšnem obsegu, da bo iz njih nastala socialistična organizacija vsega dela.«
Po Lassallovem »železnem mezdnem zakonu« – odrešilno sredstvo prerokovo! Na spodoben način mu »utirajo pot«! Na mesto obstoječega razrednega boja je stopila žurnalistična fraza »socialno vprašanje«, katerega »rešitvi« se »utira pot«. Namesto iz revolucionarnega procesa družbene preobrazbe »nastane« »socialistična organizacija vsega dela« iz »državne pomoči«, katero daje država produktivnim zadrugam, ki jih »prikliče v življenje« država, ne delavci. To je pač Lassalla vreden domislek, da je z državnim posojilom mogoče prav tako zgraditi novo družbo kakor novo železnico!
Ker so imeli še nekaj sramu, so postavili »državno pomoč« – »pod demokratično nadzorstvo delovnega ljudstva«.
Prvič, »delovno ljudstvo« sestoji v Nemčiji povečini iz kmetov in ne iz proletariata.
Drugič, »demokratično« se pravi po nemško volksherrschaftlich [ljudovladno[1]]. Kaj pa pomeni »ljudovladna kontrola delovnega ljudstva«? in še celó pri delovnem ljudstvu, ki izpoveduje s temi zahtevami do države svojo polno zavest, da ni niti na oblasti niti ni zrelo za oblast!
Odveč je, da bi se spuščali tu v kritiko recepta, ki ga je za časa Louisa Philippa predpisal Buchez v nasprotju s francoskimi socialisti in ki so ga sprejeli reakcionarni delavci okoli »Ateliera«.[2] In najhujše ni v tem, da so to specifično čudežno sredstvo napisali v program, temveč da so s stališča razrednega gibanja šli nazaj na stališče sektaškega gibanja.
Dejstvo, da hočejo delavci upostaviti pogoje kolektivne produkcije v družbenem merilu in najprej pri sebi, v nacionalnem merilu, pomeni samo, da delajo za prevrat sedanjih produkcijskih pogojev, in nima nobene zveze z ustanavljanjem zadrug z državno pomočjo. Glede sedanjih zadrug pa je treba reči, da imajo vrednost samo toliko, kolikor so neodvisne, niti od vlade niti od buržoazije protežirane delavske tvorbe.
1. V pomanjkanju boljšega izraza uporabljamo staro slovensko skovanko »ljudovlada«, ki so jo sicer uporabljali za republiko, vendar pa bolj ustreza smislu besede »demokracija« (vlada ljudstva). – Uredn.
2. »Atelier« je bil prvi francoski časopis (mesečnik), ki so ga v Parizu od 1840-1848 izdajali in urejevali delavci. Skupina okrog »Ateliera«; je bila pod vplivom Buchezovega katoliškega socializma. – Uredn.