Napisano: med aprilom in poletjem 1894
Prvič izdano: 1894
Vir: Vladimir Uljanov: Izbrana dela. Zvezek 1. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977
Prevod: Ciril Štukelj
Prepis in HTML oblika: J. V.
Leninova knjiga Kdo so “prijatelji ljudstva” in kako se bore proti socialnim demokratom (Odgovor na članke v “Ruskem bogastvu” proti marksistom) je bila napisana leta 1894 (prvi snopič je bil končan aprila, drugi in tretji pa poleti). Lenin je začel pisati to knjigo v Samari v letih 1892–1893. V samarskem krožku marksistov je bral referate, v katerih je ostro kritiziral nasprotnike marksizma – liberalne narodnike: V. V. (Voroncova), Mihajlovskega, Južakova, Krivenka. Ti referati so bili pripravljalno gradivo za knjigo Kdo so “prijatelji ljudstva” in kako se bore proti socialnim demokratom.
Jeseni 1894. leta je Lenin svoje delo Kdo so “prijatelji ljudstva” in kako se bore proti socialnim demokratom bral v peterburškem marksističnem krožku. “Spominjam se, kako nas je ta knjiga vse potegnila za sabo”, je pisala v svojih spominih N. N. Krupska. “V njej je bil z nenavadno jasnostjo postavljen cilj boja. ,Prijatelji ljudstva' so se v hektografski izdaji potem širili iz rok v roke pod vzdevkom ,rumenkasti zvezki'. Bili so brez podpisa. Brali so jih precej in ni nobenega dvoma, da so močno vplivali na tedanjo marksistično mladino.” (N. N. Krupska. Spomini na Lenina. M. 1957, str. 12)
Ta Leninova knjiga je izhajala v posameznih snopičih. Prvi snopič je hektografiran izšel junija 1894. leta v Peterburgu in so ga ilegalno širili v Peterburgu ter drugih mestih. Julija 1894. leta je izšla druga izdaja prvega snopiča, natisnjena na enak način. Okrog 100 izvodov prvega in drugega snopiča je natisnil A. A. Ganšin avgusta v Gorkah (vladimirska gubernija) in septembra – v Moskvi. Septembra istega leta je A. A. Vanjejev natisnil v Peterburgu na hektografu še 50 izvodov prvega snopiča (to je bila četrta izdaja) in približno enako število izvodov tretjega snopiča. Ta izdaja knjige je na naslovni strani imela opombo: “Izdaja provincialne skupine socialnih demokratov.” Opombo so dodali zaradi konspiracije. Krajevne organizacije so razmnoževale to Leninovo delo na različne načine: posamezne snopiče so prepisovali na roko, jih pretipkavali na pisalnih strojih itd. Skupina socialnih demokratov borzenskega okraja černigovske gubernije je leta 1894 knjigo Kdo so “prijatelji ljudstva” in kako se bore proti socialnim demokratom natisnila na hektografu. Izvode te izdaje so razširili v Černigovu, Kijevu in Peterburgu. Konec leta 1894 so knjigo brali v Vilnu; 1895. leta v Penzi; približno takrat tudi v Vladimiru. V letih 1895–1896 je bila knjiga razširjena med študenti – marksisti v Tomsku. V istem času so jo brali v Rostovu na Donu, 1896. leta v Poltavi in drugih mestih.
Leninova knjiga je bila dobro znana skupini “Osvoboditev dela”, prav tako pa tudi drugim socialnodemokratskim organizacijam v zamejstvu.
Hektografsko izdajo prvega in tretjega snopiča knjige Kdo so “prijatelji ljudstva” in kako se bore proti socialnim demokratom so našli v začetku leta 1923 v berlinskem socialnodemokratskem arhivu in skoraj hkrati še v Državni javni knjižnici “Saltikov – Ščedrin” v Leningradu.
V prvi, drugi in tretji izdaji Del V. I. Lenina je bilo to delo tiskano po hektografski izdaji iz 1894. leta, najdeni leta 1923. Leta 1936 je inštitut marksizma-leninizma pri CK KP SZ dobil nov izvod hektografske izdaje Leninove knjige Kdo so “prijatelji ljudstva” in kako se bore proti socialnim demokratom iz leta 1894, ki vsebuje številne uredniške popravke. Le-te je očitno napravil Lenin ob pripravljanju načrtovane izdaje knjige v zamejstvu.
V prvem zvezku četrte izdaje Del V. I. Lenina je bilo delo Kdo so “Prijatelji ljudstva” tiskano na podlagi izvoda hektografske izdaje, ki jo je dobil inštitut 1936. leta, torej z upoštevanjem obstoječih popravkov. V skladu z avtoriziranim izvodom so bili narekovaji na ustreznih mestih zamenjani s kurzivo, vrsta vrinjenih besed, ki so v prvotnem tekstu bile v oklepajih, pa je bila prenesena v oštevilčene pripombe pod tekstom. Natisnjeno je bilo tudi Leninovo pojasnilo za tabelo (priloga I v knjigi), ki so ga prej izpuščali.
V pričujoči izdaji sta prvi in tretji snopič tiskana po istem viru kot v četrti izdaji. Drugega snopiča te Leninove knjige doslej še niso našli.
II. SNOPIČ
III. SNOPIČ