Napisano: 30. april 1966
Vir: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. Let. 6, št. 1–2. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, 1966
Prepis in HTML oblika: J. V.
Želel bi dati tole pripombo h koreferatu tovariša Toneta Ferenca. Študija, ki se peča z analizo sestava kočevskega zbora, je brez dvoma zelo važna, saj gre za najpomembnejši dogodek v razvoju slovenske državnosti. In zato ni vseeno, kakšno karakteristiko nosi kočevski zbor, se pravi, kdo so konkretno bili odposlanci, ki so ga sestavljali. Mislim pa, da je treba to študijo dopolniti. Na določenem delu Slovenije so bile izvedene neposredne volitve odposlancev kočevskega zbora; vojska je poslala svoje zastopnike, podjetja, bolnišnice, ustanove so prav tako volile svoje delegate. Vprašanje pa je bilo za tisti del Slovenije, na primer za Štajersko in še nekatere druge predele, kjer neposrednega zastopstva ni bilo mogoče v celoti uresničiti. Zato mislim, da je treba ocenjevati zastopstvo Slovenije v teritorialnem smislu na kočevskem zboru ne samo s stališča, koliko odposlancev je neposredno prišlo s teh območij, ampak da je treba imeti pred očmi dejstvo, da je takratno novomeško okrožje, ki je poslalo 165 poslancev, predstavljalo tisti del osvobojenega ozemlja, kjer so bile osredotočene mnoge civilne, politične in vojaške ustanove. V njih je bilo veliko političnih in vojaških delavcev iz vse Slovenije. In med temi 165 poslanci iz novomeškega okrožja je bilo mnogo takih, ki so dejansko predstavljali takrat še okupirana območja Štajerskega in nekaterih drugih predelov Slovenije. To so bili ljudje, ki so izšli iz boja in političnih organizacij iz teh predelov in na ta način bili dejansko predstavniki tamkajšnjega ljudstva, čeprav so bili izvoljeni za kočevski zbor kot odposlanci novomeškega okrožja. Taka dopolnitev se mi zdi potrebna zato, da se zgodovinsko dokumentira kočevski zbor kot dejansko zastopstvo celotnega slovenskega naroda.